Mlada karitas drugo leto zapored v postnem času, od 18.2. do 4.4. pripravlja dobrodelno akcijo Škatlica.
K sodelovanju vabimo posameznike, družine, šole in veroučne skupine, da se v tem času odpoveste drobnim razvadam (bonbonom, sladkim pijačam, energijskim napitkom, čokoladi, prehranjevanju v restavracijah, kavicam, ličilom, naročninam in spletnim nakupom) ter privarčevani denar namenite za programe učne pomoči, ki jih po vsej Sloveniji izvaja več kot 100 animatorjev Mlade karitas. Pomoč je namenjena socialno ogroženim otrokom in mladostnikom. Večina vključenih otrok ima učne težave ali pa jezikovne prepreke. Škatlico lahko sestavite in v njej zbirate denar za dober namen. Darovanje poteka preko spletnega nakazila na spletni strani youngcaritas pod rubriko Škatlica. Za učitelje in katehete smo pripravili delavnice z namenom širjenja zavesti o pomenu solidarnosti.
V času posta med 18. 2. in 4. 4. 2026 vas Mlada karitas vabi k sodelovanju k dobrodelni postni spodbudi ŠKATLICA. K sodelovanju vabimo posameznike, družine, šole in veroučne skupine, da se v tem času odpoveste drobnim razvadam (bonbonom, sladkim pijačam, energijskim napitkom, čokoladi, prehranjevanju v restavracijah, kavicam, ličilom, naročninam in spletnim nakupom) ter privarčevani denar namenite za programe učne pomoči, ki jih po vsej Sloveniji izvaja več kot 100 animatorjev Mlade karitas. Pomoč je namenjena socialno ogroženim otrokom in mladostnikom. Večina vključenih otrok ima učne težave ali pa jezikovne prepreke.
Škatlico lahko sestavite in v njej zbirate denar za dober namen. Darovanje poteka preko spletnega nakazila na spletni strani youngcaritas pod rubriko Škatlica.
Za učitelje in katehete smo pripravili delavnice z namenom širjenja zavesti o pomenu solidarnosti.
Program Slovenske karitas za vključevanje mladih v prostovoljstvo Mlada Karitas želi letos z dobrodelno postno spodbudo Škatlica znova dodatno okrepiti in razvijati programe učne pomoči za otroke in mladostnike. Program je namenjen predvsem pomoči osnovnošolcem, ki se pri šolanju soočajo z različnimi učnimi izzivi, pogosto pa prihajajo tudi iz socialno-ekonomsko ranljivejšega okolja. Mlada Karitas učno pomoč vidi predvsem kot zelo dober primer povezovanja mladih, ki prinaša upanje za boljšo prihodnost. Znanje ostaja temelj enakopravnejše, pravičnejše in družbe enakih možnosti za vse otroke.
Otroci si želijo spodbudnega okolja, kjer si za njih nekdo vzame čas in kjer se počutijo sprejeti. Program učne pomoči poteka v več krajih po Sloveniji, med drugim v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Celju in Kopru ter v nekaterih manjših krajih. Vanj je vsako šolsko leto vključenih več sto otrok iz vse Slovenije in več kot sto prostovoljcev. Ti s svojim znanjem, časom in zavzetostjo pomembno prispevajo k boljšim učnim možnostim otrok.
Prostovoljka Selma Gašperšič je o vzdušju na nedavnih učnih urah na Goriškem povedala:
»Na kratko lahko povem: otroci so zelo, zelo, zelo zadovoljni. Zaradi učne pomoči imajo pozitivne ocene, pozitivne rezultate, z veseljem pridejo na učne ure, nobene ne zamudijo, razen če so bolni. Vsakič jih je več in prihajajo še novi!«
V Vipavi in Ajdovščini, kjer učno pomoč imenujejo Popoldne na cesti, učne ure tedensko obiskuje okoli 30 otrok, prav toliko ali še več pa je prostovoljcev, večinoma srednješolcev.
»Ko otroci pridejo k nam, vidijo, da smo prisotni, da smo tukaj, da jih počakamo, da se počutijo, kot da smo ena družina. Vsi skupaj se počutimo tako. Sproščeni so, sprašujejo nas in se pogovarjajo z nami, niso zaprti ali sramežljivi, pohecajo se z nami. Niso nekulturni, niso nasilni, so zelo sproščeni in prijetni,« je otroke opisala sogovornica.
Ni pa učna pomoč namenjena le tistim z učnimi težavami, ampak tudi tistim z jezikovnimi preprekami. Pred tedni je na učno pomoč v Vipavo prišla mater iz Makedonije – družina se je v Slovenijo preselila pred štirimi leti –, da bi se pozanimala, ali lahko na učne ure prihaja njena hčerka, da bi se bolje naučila jezika. Deklica sicer obiskuje drugi razred in razume slovenščino, a potrebuje še nekaj vaje. Makedonski družini je učno pomoč v sklopu Slovenske karitas predlagala dekličina razredničarka na šoli. Deklico so seveda z veseljem sprejeli, je pojasnila Selma.
Prostovoljka Selma je še dodala, da med otroki nikakor ne delajo nobenih razlik, veseli so, da so skupaj del take skupnosti: »Srečna, vesela in ponosna sem, ko grem domov, in vem, da sem danes naredila nekaj lepega in dobrega s temi otroki. Oni so tudi zadovoljni z nami, ker vidijo, da se trudimo za njih; oni to zelo dobro razumejo in to spoštujejo.«
Nekateri imajo vsega preveč, drugi premalo
V času posta v spomladanskem obdobju se vsako leto odpovemo ali vsaj omejimo uporabo tistega, kar imamo sicer radi, pa morda za nas ni najboljše. S tem se opomnimo, da nam reči ali dejanja ne smejo biti samoumevni ter da moramo ostati skromni v svojih željah in potrebah. Še posebej je to pomembno v današnjih časih, ko nekateri živijo v velikem izobilju, spet drugi pa v velikem pomanjkanju.