V kontekstu zaskrbljujočih dejavnosti sedanje slovenske vlade želimo ponovno potrditi močno in trajno navezanost slovesanskega naroda na vrednote in institucije Zahoda.
Slovenska nacionalna identiteta je bila, razen v obdobju med letoma 1945 in 1990, utemeljena na tradicijah Zahoda. Od padca komunizma in osamosvojitve je bila Slovenija zgrajena na močni zavezanosti demokraciji, individualni svobodi, vladavini prava, prostemu tržnemu gospodarstvu in učinkovitemu multilateralizmu.
Naše članstvo v Evropski uniji, Natu in OECD ne odraža le geopolitične, temveč tudi civilizacijske izbire. Še vedno neomajno podpiramo transatlantsko zavezništvo in kolektivno varnostno arhitekturo, ki jo zagotavlja. Nato je temelj strateške drže Slovenije in še naprej verjamemo, da so obrambne zaveze, vključno s tistimi glede razvoja zmogljivosti in proračunskih odgovornosti, bistvene za našo verodostojnost kot zaveznikov. Izražamo tudi polno solidarnost z Ukrajino ob nenehni ruski agresiji. Boj Ukrajine ni le za njeno lastno suverenost, temveč za pravico svobodnih narodov, da svobodno izberejo svojo prihodnost.
Slovenija mora biti enotna s svojimi evropskimi in evroatlantskimi partnerji pri ponujanju Ukrajini ne le humanitarne, temveč tudi vojaške pomoči. Glede razmer na Bližnjem vzhodu ostajamo globoko zavezani trajnemu in pravičnemu miru, ki ga je mogoče doseči šele, ko bodo vsi priznali pravico države Izrael do obstoja. Teroristični napad in grozodejstva, ki jih je 7. oktobra 2023 zagrešil Hamas – organizacija, ki si odkrito prizadeva za uničenje Izraela – so bili oster opomin na grožnjo, s katero se soočajo zahodne demokracije. Pridružujemo se mednarodni skupnosti in pozivamo k takojšnji izpustitvi vseh talcev in k odgovornosti odgovornih. Hkrati delimo globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih žrtev v Gazi in verjamemo, da morajo vojaške akcije voditi načela sorazmernosti in zaščite civilistov. Pravice Izraela do samoobrambe in sočutja do nedolžnih življenj ne smemo obravnavati kot medsebojno izključujočih se, temveč kot izraza naših skupnih moralnih in pravnih zavez.
V tem kontekstu se čutimo dolžne izraziti zaskrbljenost glede nekaterih nedavnih odločitev in gest sedanje slovenske vlade, vključno z:
• političnim hazarderstvom s članstvom Slovenije v Natu;
• napačnim predstavljanjem slovenskih obrambnih zavez;
• brezpogojnim priznanjem države Palestine v okoliščinah, ki tvegajo legitimizacijo Hamasa, in uvedbo sankcij proti Izraelu.
Vsi ti koraki kažejo na premik v zunanji politiki, ki odstopa od dolgoletne strateške usmeritve Slovenije. Ti koraki vzbujajo dvome o usklajenosti vlade z osrednjim varnostnim in diplomatskim konsenzom Zahoda.
Podobne skrbi se pojavljajo tudi glede domačega dogajanja, kjer zaskrbljujoči premiki vključujejo poskuse političnega vpliva na neodvisne institucije, vključno s sodstvom in javnimi mediji; simbolična prizadevanja za rehabilitacijo nedemokratične zapuščine komunističnega režima iz let 1945–1990; in zavrnitev resolucije Evropskega parlamenta 2025/2575(RSP) o varovanju spomina na žrtve komunizma.
Tako mednarodne kot domače dejavnosti ne le tvegajo odtujitev Slovenije od glavnega toka demokratične Evrope, temveč tudi spodkopavajo temeljna načela, na katerih je bila naša republika ustanovljena leta 1991, in ne spoštujejo vrednot, ki jih je slovensko ljudstvo v veliki večini podprlo na seriji referendumov – najprej v podporo neodvisnosti in demokraciji, kasneje pa v prid vstopu v Evropsko unijo in NATO.
Našim mednarodnim partnerjem, zaveznikom in prijateljem želimo zagotoviti, da veliki deli slovenske družbe še naprej vidijo naše mesto trdno v zahodnem zavezništvu, ob boku tistih, ki zagovarjajo svobodo, mir in dostojanstvo človeške osebe. Slovenija je in bo ostala zanesljiva evropska in zahodna partnerica – tista, ki verodostojno prispeva k obrambi naše skupne zapuščine v času naraščajoče globalne negotovosti.
Ljubljana, avgust 2025.
Za Katedralo svobode so uredniki monografije Soglasje za zgodovinski trenutek:
Žiga Turk, profesor, nekdanji minister,
Dimitrij Rupel, prvi in dolgoletni zunanji minister,
Peter Jambrek, prvi predsednik Ustavnega sodišča,
Ernest Petrič, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča,
Alenka Puhar, avtorica,
Ivan Štuhec, teolog,
Tomaž Zalaznik, avtor in založnik.
Podprli so jo že:
Alojz Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Slovenije,
Janez Janša, trikratni predsednik vlade, vodja stranke SDS,
Tina Bregant, predsednica Slovenske ljudske stranke,
Andrej Drapal, filozof,
Andrej Jemec, slikar, član Slovenske akademije znanosti in akademije znanosti in umetnost,
Jožef Jerovšek, nekdanji predsednik odbora DZ za zunanje zadeve,
Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister, nekdanji veleposlanik pri Natu,
Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik v ZDA, podpredsednik Slovenskega sveta
kongres,
Milček Komelj, umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in
umetnost,
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, predsednik stranke FOKUS,
Jožef Muhovič, slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Janez Podobnik, nekdanji predsednik slovenskega parlamenta,
Brane Senegačnik, pesnik, izredni član Slovenske akademije znanosti
in umetnost,
Tomaž Štih, avtor,
Romana Tomc, evropska poslanka,
Matej Tonin, nekdanji obrambni minister, predsednik Nove Slovenije.
VIR: Cathedral of Liberty
