Javna obravnava za Državni prostorski načrt za 2 × 110 kV daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica
V ponedeljek, 29. junija, je v Boštanju potekala javna obravnava državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda, ki je načrtovan na območju občin Trebnje, Mirna, Mokronog–Trebelno, Šentrupert in Sevnica v okvirni dolžini 24,4 km.
Na javni obravnavi so sodelovali predstavniki pripravljavca državnega prostorskega načrta iz Ministrstva za okolje in prostor, pobudnika za izgradnjo iz Ministrstva za gospodarstvo, investitorja iz Elektra Celje, izdelovalca državnega prostorskega načrta, izdelovalca idejnega projekta, izdelovalca presoje vplivov na okolje in izdelovalca strokovnih podlag s področja elektromagnetnega sevanja. Zbranim so predstavili namen in razloge za izgradnjo novega daljnovoda ter potek trase in presojo vpliva na okolje. Predstavniki lokalne skupnosti, med njimi predsednik Krajevne skupnosti Boštanj Jože Udovč, predsednica Krajevne skupnosti Krmelj Klementina Žvar in občani, ki so lastniki zemljišč po katerih bo tekla trasa, so podali svoja stališča in pripombe. Župan Srečko Ocvirk je na javni razgrnitvi sodeloval kot povezovalec med lokalno skupnostjo in načrtovalci izgradnje daljnovoda.
Z novim daljnovodom bo omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo na območjih občin Trebnje, Mirna, Mokronog–Trebelno, Šentrupert in Sevnica. Obstoječe daljnovodno omrežje namreč ne zadostuje več potrebam odjemalcev, hkrati pa na omrežju prihaja do težav, kot so slabe obratovalne razmere, visoki padci napetosti in težave pri zagotavljanju rezervnega napajanja v primeru izpada.
Pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda 2×110 kV Trebnje –Mokronog–Sevnica je dne v letu 2010 podala ministrica za gospodarstvo. Osnutek državnega prostorskega načrta je bil pripravljen v marcu 2020 na podlagi podrobnih projektnih rešitev, ki temeljijo na predhodno izdelanih strokovnih podlagah, na geodetskem načrtu ter podatkih o stanju prostora, dostopnih v javno dostopnih podatkovnih bazah. Rešitve so usklajene tudi z usmeritvami iz Poročila o vplivih na okolje.
Daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica v skupni dolžini približno 24,4 km je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Načrt izgradnje daljnovoda na odseku od začetka trase do območja poselitve pri RTP Mokronog v dolžini približno 9,4 km predvideva izvedbo podzemnega voda v dolžnici približno 490 metrov. Nadalje je predvidena trasa nadzemnega voda v dolžini približno 14,5 kilometrov do območja RPT Sevnica, kjer je na območju vključitve v RTP predviden podzemni vod v dolžini približno 170 metrov.
Potek daljnovoda Trebnje–Mokronog–Sevnica na območju sevniške občine (vir: Ministrstvo za okolje in prostor)
Javna razgrnitev v postopku priprave državnega prostorskega načrta za 2 x 110 kV daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica poteka do 31. julija 2020. V tem času lahko ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor), po pošti na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana ali na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., s pripisom »DPN za daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica«.
Gluhi strežejo v Tončkovem domu na Lisci
Akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah bo prvič poživila strežbo v Tončkovem domu na Lisci. Letošnji moto akcije, ki poteka že tretje zapored, je »Biti inkluziven«.
Prostovoljska ekipa bo obiskovalcem Tončkovega doma stregla v soboto, 4. in nedeljo, 5. julija. Prostovoljci bodo stregli v slovenskem znakovnem jeziku. V prostovoljski ekipi bodo gluhi in naglušni natakarji, tolmači in vodja ekipe.
Uradno odprtje akcije bo v soboto, 4. julija, ob 11. uri. Gostje Tončkovega doma bodo dobili priložnost še pobliže spoznati akcijo in se hkrati zabavati z učenjem novega jezika ter uživati ob prelepem razgledu z vrha Lisce. Hkrati je ta akcija dobra priložnost, da slišeči skozi druženje postanejo manj zadržani do tistih, ki ne slišijo.
