Protestiramo, ker je 8. marec internacionalni dan boja vseh žensk za socialne, ekonomske in politične pravice. To je dan protestov, to je dan stavk in vztrajnega boja tako proti kapitalizmu kot patriarhatu. Osmi marec je dan, ko ženske zavzamemo ulice in trge ter pravimo: dovolj je!
Ko praznujemo letošnji 8. marec, smo s svojimi mislimi povezane z bojem in trpljenjem žensk v koloniziranih deželah, prežema nas sovraštvo do njihovih izkoriščevalcev, navdihujejo nas uspehi v njihovem boju. To je dan, ko tkemo sestrske vezi z vsemi ženskami sveta; to je dan solidarnosti s palestinskimi ženskami. Verjamemo v skupen boj vseh izkoriščanih in zatiranih kot predpogoj osvoboditve vseh nas. Verjamemo, da je feministični boj prioritetno politično in ekonomsko vprašanje. Ali smo svobodne vse, ali pa nobena.
Smo delavke. Smo čistilke, učiteljice, medicinske sestre, študentke, taksistke, bolničarke, tajnice, vzgojiteljice, šivilje, kmetice. Čistimo, prodajamo, kuhamo, vzgajamo. Smo matere, babice, hčerke. Smo tiste, ki nevidno, tiho, poslušno in pridno opravimo večino gospodinjskega in skrbstvenega dela.
Protestiramo, zato ker je delo žensk v družbi nevidno, necenjeno in neplačano. Protestiramo, zato ker naše delo družbi ni nič vredno. Smo prezaposlene in podplačane!
Čistimo in gospodinjimo doma, hkrati pa vzgajamo otroke ter vse življenje skrbimo za brate, partnerje, starše in stare starše.
Oni pravijo, da je to ljubezen – Me pravimo, da je neplačano delo.
Oni mislijo, da je naša skrb za bližnje samoumevna – Me zahtevamo, da se jo prepozna kot delo, brez katerega družba ne more obstajati.
Za delo v maloprodaji, vzgoji in izobraževanju, čistilnih servisih in v dolgotrajni oskrbi nam dodelijo plačo, ki je nižja od minimalne – ker je za ustvarjanje profita naše delo na videz obstransko in nepomembno – Me smo prepričane, da mora biti vsako delo dostojno plačano in zahtevamo enako porazdelitev dobičkov od našega dela!
Naše delo ni neplačano zato, ker bi bilo manj vredno. Naše delo ni nevidno zato, ker ne bi bilo pomembno. Delo žensk je v kapitalističnem patriarhatu manj cenjeno samo zato, ker smo ženske. Dovolj nam je dvojnega izkoriščanja! Zahtevamo, da se reproduktivno delo žensk prepozna kot delo. Zahtevamo, da zanj prejmemo dostojno plačilo. Predvsem pa zahtevamo podružbljanje reproduktivnega dela – da se vzpostavijo mehanizmi socialne države, ki bodo naše delo prenesli z ramen posameznice v roke skupnosti.
Osvobajanje žensk od njihovih tako imenovanih naravnih zadolžitev namreč ne more reševati vsaka družina posebej. Za to mora poskrbeti celotna družbena ureditev. Z javnimi vrtci, menzami, skupnostnimi prostori, domovi za ostarele, porodniškim dopustom za oba starša in ostalimi socialnimi ukrepi.
Me pravimo – dovolj je vseh oblik izkoriščanj in zatiranj! Dovolj prekarnosti in revščine! Dovolj diskriminacije, nasilja, vojn!
Na letošnji internacionalni dan žensk, 8. marca 2024, se bomo zato zbrale skupaj na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16.00 in zavzele naše ulice!
V Iskrinem Delovnem odboru za feminizem tudi letos organiziramo feministični protest ob 8. marcu, začetek shoda bo ob 16.00 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Osrednji slogan shoda je »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!«
Letos postavljamo v ospredje reproduktivno delo, torej gospodinjsko in skrbstveno delo, ki je ospoljeno, nevidno, neplačano oz. podplačano: prezaposlene in podplačane smo. Zahtevamo podružbljanje reproduktivnega dela – da se vzpostavljajo in krepijo (ne pa krhajo) mehanizmi socialne države, ki lahko naše delo prenesejo z ramen posameznice v roke skupnosti.
Smo delavke. Smo čistilke, učiteljice, medicinske sestre, študentke, taksistke, bolničarke, tajnice, vzgojiteljice, šivilje, kmetice. Čistimo, prodajamo, kuhamo, vzgajamo. Smo matere, babice, hčerke. Smo tiste, ki nevidno, tiho, poslušno in pridno opravimo večino gospodinjskega in skrbstvenega dela. Oni pravijo, da je to ljubezen – Me pravimo, da je neplačano delo. Oni mislijo, da je naša skrb za bližnje samoumevna – Me zahtevamo, da se jo prepozna kot delo, brez katerega družba ne more obstajati. Za delo v maloprodaji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, čistilnih storitvah in v dolgotrajni oskrbi nam država, ki reproducira kapitalistične in patriarhalne družbene odnose, dodeli osnovno plačo, ki je nižja od minimalne. Protestiramo, zato ker je delo žensk v družbi nevidno, necenjeno in neplačano. Protestiramo, zato ker naše delo družbi ni nič vredno. Dovolj je dvojnega izkoriščanja! Ko pridemo domov, se mora naš delovnik končati. Osmega marca si vzemimo odmor od družbe, ki naše delo jemlje za samoumevno. Družno praznujmo dan delovnih žensk! Naj živi osmi marec!
VIR: Delovni odbor za feminizem, Društvo Iskra
