Hrvaške avtorice Karla Crnčević, Sanja Milardović in Sandra Vlašić so oblikovale znanstvene monologe, ki se naslanjajo na znanstvena raziskovanja o ribiških proizvodih in ljudeh, ki so od njih odvisni. ODDAJE BOSTE LAHKO SLIŠALI TUDI NA RADIU SEVNICA!!!
Tekste so interpretirali igralka Tina Vrbnjak in igralca Boris Cavazza in Peter Harl. Za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Tim Žibrat, za video podobo (dveh videjev) pa Boštjan Selinšek.
Človeštvo hodi dalje, s tem pa tudi spremembe v morjih in oceanih. Bolj kot so spremembe vidne, bolj zapleteni so vzroki in bolj prepletene so povezave med njimi. Kakšno zvezo ima naša ribja plošča z ljudmi v državah v razvoju ali taljenjem ledenikov? Zakaj bi nas moral zanimati nelegalen ribolov na odprtem morju Indijskega oceana, pa tudi dejstvo, da ženske predstavljajo kar 90 % zaposlenih v procesu predelave ribiških proizvodov na kopnem.
Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) že vrsto dela ozavešča o pomenu uživanja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz trajnostnih in odgovornih virov in se zavzema za bolj pregledno in vključujoče upravljanje morskih virov. Vprašanje zdravih morij in oceanov ni le vprašanje morskih vrst, ki izginjajo, to je vprašanje preživetja naših ribičk in ribičev v celotnih obalnih skupnostih, je vprašanje državne gospodarske panoge in tudi globalne preskrbe s hrano. Zato nas mora zanimati, kaj se dogaja pod gladino morja, stran od oči in srca.
V sklopu projekta Fish Forward, ki ozavešča o družbenih in okoljskih vplivih rabe ribiških proizvodov so nastali znanstveni monologi, tri emocionalne avdio (in video) zgodbe, popolnoma različnih stilov in pristopov, s katerimi želi WWF Adria ljudem približati znanstvena dognanja o svetovnih morjih. Po uspešnem oblikovanju in predvajanju monologov na Hrvaškem, so ti dobili tudi slovensko obliko oz. glasove. So morja še bogata z življenjem, ali so številne vrste pred izumrtjem? Kako to vpliva na ribičke in ribiče in njihove družine? Kaj se dogaja z ženskami v ribištvu, ki so nevidne, a nepogrešljive za njegov obstoj? Si lahko predstavljamo prihodnost v kateri bomo zaradi podnebne krize dobili ribo le še na recept?
» V času zdravstvene krize ljudje pozabljamo na naravo, izgubo biodiverziete, podnebne spremembe, prazne oceane. Poznan francoski oceanograf Cousteau je dejal, da ljudje varujejo tisto, kar imajo radi, kar ljubijo in Slovenci imamo izredno radi morje. Varovanje narave pa zahteva spremembo našega odnosa, obnašanja in velik potencial za takšno spremembo leži v skupnem delovanju znanosti in umetnosti. Umetnost je tista, ki v nas sproži emocije, refleksijo in verjamem, da bomo v prihodnosti združili moči in ohranili tisto, kar nas osrečuje,« je dejala Katarina Trstenjak, predstavnica WWF Adria v Sloveniji.
Da bi vsakemu monologu dali dovolj prostora, zaradi njihove posebnosti in tudi vašega časa, jih bo WWF Adria objavljala posamezno. Prvi »Prijatelj moj« (avtorica Sanja Milardović, interpretacija Boris Cavazza) je že danes dostopen. Udobno se namestite, zaprite oči in se za dobrih 8 minut potopite v intimno zgodbo ribiča (Boris Cavazza).
Naslednji znanstveni monolog Naše roke so manjše (Tina Vrbnjak) bomo objavili 15.4.2021, zadnji monolog Recept za tuno (Peter Harl) pa 22.4.2021.
